Hči italijanskega predsednika Sergio Mattarella, Laura Mattarella, se je pojavila na naslovnici revije Vogue Italia in v intervjuju spregovorila o svoji vlogi prve dame. Poudarila je, da to vidi kot čast in dolžnost, pri čemer meni, da bi njena pokojna mati to vlogo opravljala še bolje. Izpostavila je tudi svojo podporo očetu, tako ob strani kot za njim, in dejstvo, da za svojo vlogo ne prejema nadomestil.

Predsednik Italije, Sergio Mattarella, je telefoniral materi Alberta Trentinija, italijanskega humanitarca, ki je že več kot eno leto zaprt v Venezueli. Mattarella je materi izrazil solidarnost in podporo celotne države.

Predsednik Italije Sergio Mattarella je izročil italijansko zastavo olimpijskim in paraolimpijskim športnikom, ki bodo sodelovali na zimskih olimpijskih igrah Milano-Cortina leta 2026. Mattarella je poudaril, da so te olimpijske igre izložbeno okno za Italijo, in obljubil, da bo Italija stala za svojimi športniki.

Predsednik Mattarella se je udeležil božičnega koncerta v palači Madama v Rimu, kjer je bil častni gost Claudio Baglioni. Baglioni je od predsednika senata Ignazia La Russe prejel Martinello, zgodovinski simbol senata, kot priznanje za njegovo kariero in idejo o 'GrandTour La vita è adesso'. Pevka je ob prejemu dejal, da bi lahko bila to tudi 'Jingle bell', božična skladba.

Predsednik Italije Sergio Mattarella je v Kvirinalu sprejel premierko Giorgio Meloni in sedem ministrov pred prihajajočim Evropskim svetom v Bruslju. Na srečanju so bili prisotni tudi podsekretarji Fazzolari in Mantovano. Pogovor je bil namenjen usklajevanju stališč Italije pred pomembnim srečanjem voditeljev držav članic Evropske unije.

Kljub slabemu vremenu in praznim tribunam se je v Atenah začela pot olimpijskega ognja, ki bo simbolično zaznamovala zimske olimpijske igre leta 2026 v Italiji. Ogenj bo zdaj potoval po Italiji, kjer se bodo nadaljevale priprave na to športno tekmovanje.

Predsednik Italije Sergio Mattarella je prejel dolg aplavz in stoječe ovacije ob prihodu na oder na letnem srečanju organizacije Medici con l'Africa - Cuamm v Padovi.

Razkrito je ozadje Garofanijeve sporne večerje in intervjuja, vključno s seznamom udeležencev in podrobnostmi o poslanem elektronskem sporočilu novinarjem. Pojavile so se špekulacije o Garofanijevih političnih ambicijah in njegovi vlogi v morebitni novi stranki "Margherita", ki naj bi jo podpiral tudi predsednik Mattarella. Medtem se je pojavilo tudi ime Luigija Di Maia, ki naj bi se po koncu mandata v Zalivu vrnil v italijansko politiko.

Članki obravnavajo različne vidike italijanske politike. Prvi se osredotoča na vpliv progresivne struje v ekipi predsednika Mattarelle, drugi analizira, kako je e-pošta v aferi Quirinale bolj škodljiva za Elly Schlein kot za Giorgia Meloni, tretji pa poudarja stabilnost odnosov med predsednikom Mattarello in premierko Meloni, kljub poskusom sejanja spora.

V Italiji je desničarski časnik La Verita objavil obtožbe, da naj bi svetovalci predsednika republike Sergia Mattarelle kovali zaroto za strmoglavljenje vlade premierke Giorgie Meloni. Predsednikov urad je te navedbe zanikal, češ da so absurdne, opozicija pa je izrazila ogorčenje.

V Italiji se pojavljajo napetosti med različnimi političnimi akterji. Antonio Di Pietro in Stefania Craxi sta se znašla na isti strani glede pravosodja, kar je nenavadna zgodovinska ironija. Galeazzo Bignami iz stranke Fratelli d'Italia kritizira Quirinale (predsedniška palača) zaradi domnevnih načrtov za spodkopavanje vlade Giorgie Meloni. Trdi, da svetovalec predsednika Mattarelle, Francesco Saverio Garofani, spodbuja »providencialne pretres« za preprečitev zmage desnice na naslednjih volitvah. Quirinale te obtožbe zavrača kot »ridikule«, vendar napetosti med stranko Fratelli d'Italia in predsednikom ostajajo visoke. Članek tudi poudarja poskuse prikrivanja teh političnih spletk.

Giorgio Cremaschi ostro kritizira izjavo Quirinala po sestanku Vrhovnega obrambnega sveta pod vodstvom predsednika Mattarelle in v prisotnosti premierke Meloni ter ključnih ministrov. Izjava po njegovem mnenju podpira popolno vojno proti Rusiji, pošiljanje orožja in načrt za oboroževanje EU in Nata. Obenem izjava obsoja nasilje v Palestini, ne da bi pri tem imenovala storilce, in obtožuje antisemitizma tiste, ki obsojajo genocid. Cremaschi poudarja, da se Svet za obrambo postavlja na stran Trumpovega načrta, pri tem pa ne omenja pravic Palestincev.

V Nemčiji so s slovesnostjo v Bundestagu počastili spomin na milijone žrtev obeh svetovnih vojn. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je ob tem izpostavil pomen multilateralnega sodelovanja kot pot za preprečevanje novih konfliktov in trpljenja.

Predsednik Južne Afrike, Matamela Cyril Ramaphosa, se je v Italiji srečal s predsednikom Sergiom Mattarello v predsedniški palači Quirinale. Mattarella je ob sprejemu poudaril prijateljstvo in sodelovanje med državama. Ramaphosa se je srečal tudi s papežem.

Palestinski predsednik Mahmud Abas se je v Italiji srečal s predsednikom Sergiom Mattarello in premierko Giorgio Meloni. Poudaril je potrebo po disarmu Hamasa in pozval Italijo k priznanju Palestine. Mattarella je zagotovil, da je Palestinska nacionalna uprava ključni sogovornik, in izrazil podporo rešitvi dveh držav. Meloni je potrdila italijansko podporo Palestini, vendar ni obljubila priznanja države.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je izpostavil, da je vključevanje starejših pomemben družbeni izziv in pozval k implementaciji zakona o pooblastilih, ki naj bi prispeval k reševanju tega izziva.

Papež Leo se je v Vatikanu srečal s palestinskim predsednikom Abasom in razpravljal o nujnosti pomoči Gazi ter rešitvi dveh držav. To je bilo njuno prvo srečanje v živo. Abas se je decembra 2024 že srečal s predhodnikom papeža Lea, papežem Frančiškom.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je izrazil zaskrbljenost, da vojna še vedno ostaja prisotna v svetu, kar kaže na nadaljnje globalne napetosti in konflikte.

V Torre del Greco v provinci Neapelj je v nesreči umrl 47-letni policist, njegov kolega pa je bil ranjen. Do nesreče je prišlo med trčenjem policijskega vozila z drugim avtomobilom med zasledovanjem.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je pozval Evropsko unijo, da ponovno najde zagon in pogum ter pospeši procese odločanja. V več člankih je poudarjeno, da je nujno, da EU deluje hitreje in učinkoviteje.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je med državniškim obiskom v Bruslju položil venec k spomeniku Tomba del Milite Ignoto (grobnica neznanega junaka). Predsednik se mudi v belgijski prestolnici na tridnevnem obisku.

V Padovi so potekali državni pogrebi za tri karabinjerje, ki so umrli v eksploziji v Castel d'Azzanu. Pogrebne slovesnosti v baziliki Santa Giustina so se udeležili predsednik Sergio Mattarella, premierka Giorgia Meloni ter številni drugi predstavniki civilnih in vojaških institucij. Državniki so se ob tej priložnosti pogovarjali z družinami umrlih. Med pogrebom so bili prisotni častni stražarji karabinjerjev, vojske, Bersaglierjev, Lagunarjev in mornarice.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je večkrat poudaril, da je treba nujno reševati vprašanje nizkih plač v Italiji, saj te potiskajo družine pod prag revščine in silijo mlade v emigracijo. Opozoril je, da mora delo zagotavljati dostojno plačilo, skladno z ustavo. V Španiji pa se gradbeni sektor sooča s pomanjkanjem delavcev, kljub visokim plačam, kar ovira izvedbo projektov.

Papež Leon XVI. je med svojim prvim uradnim obiskom v tujini, v Rimu, pozval Italijo, naj ohrani odprtost in solidarnost do migrantov. Med srečanjem z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello je migracije označil za enega največjih izzivov sodobnega časa.

Po eksploziji v Castel D’Azzano, blizu Verone, so aretirali tri brate, ki so osumljeni, da so naklepno povzročili eksplozijo. Tožilci so poudarili, da je šlo za načrtovano dejanje, saj so bratje že pred tem imeli težave in so živeli v izjemno težkih razmerah, brez elektrike in plina. Žrtve eksplozije so bili pripadniki specialnih enot karabinjerjev, ki so bili na kraju dogodka zaradi tvegane operacije, povezane z incidentom prejšnjega leta, ko so bratje hišo napolnili s plinom.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je po srečanju s papežem Leonom XIV. v Vatikanu sporočil, da papež ne bo potoval na podnebno konferenco COP30 v Belému, vendar načrtuje obisk Brazilije ob primernem času. Med zasebno avdienco sta Lula da Silva in papež razpravljala o različnih temah.

V Italiji je odmevala izjava odvetnika Massima Lovatija, ki je pojasnjeval svoje kontroverzne izjave o primeru Yare Gambirasio in drugih, češ da je šlo za avdicijo za vlogo. Medtem so se pojavile kritike na račun televizijskega programa Otto e Mezzo zaradi negativnega odnosa do premierke Giorgie Meloni. Razprava se je razširila na socialna vprašanja, kot so visoke najemnine, pri čemer je Fratoianni pozval Tommasija, naj se obrne na Meloni za pomoč. Lovatijeve izjave v zvezi s primerom Garlasco so sprožile dodatne polemike in obsodbe.

Predsednik Italijanske republike, Sergio Mattarella, se je udeležil slovesnosti ob 35. obletnici Evropske komisije za demokracijo skozi pravo, znane kot Beneška komisija. Slovesnost je potekala v Doževi palači v Benetkah.

Izraelski zgodovinar Ilan Pappé je kritičen do mirovnega načrta Donalda Trumpa, saj meni, da ta spodbuja nadaljevanje vojne in nadaljuje z etničnim čiščenjem Palestine. Na Tahitiju pa François Pihaatae, predsednik protestantske cerkve Mā'ohi in vplivna osebnost, opozarja na izzive in pasti v družbi.

Po umiku izraelske vojske se tisoči Palestincev vračajo v mesto Gaza. Priprave potekajo za izpustitev talcev in zapornikov. Izraelski premier Netanyahu je izjavil, da bo, če dogovor ne bo dosežen, ponovno vojna. Nekdanji ameriški predsednik Trump naj bi v ponedeljek obiskal Izrael, kjer so razglasili najvišjo stopnjo pripravljenosti. Predsednik Mattarella poudarja potrebo po zgodovinski perspektivi, ki vključuje Palestince.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je poudaril potrebo po mednarodni upravi za umetno inteligenco, da bi zaščitili državljane in vrednote. Medtem v Italiji potekajo razprave o poučevanju o Global Sumud Flotilli v šolah in o domnevni politični propagandi profesorjev na Univerzi v Perugii, kjer naj bi profesor kritiziral ministra Tajanija. V Toskani pa se obetajo lokalne volitve, kjer se kandidati potegujejo za podporo volivcev.

Po dogovoru med Izraelom in Hamasom je začela veljati prekinitev ognja. Izrael je zaključil prvo fazo umika iz Gaze, Palestinci pa se vračajo na svoje domove. V načrtu je izpustitev 48 talcev, ki niso izraelski državljani. Egipt, Turčija in Katar so Hamasu zagotovili, da Izrael ne bo imel razloga za nadaljevanje vojne po izpustitvi talcev, kljub Netanjahujevim političnim zaveznikom.

Predsednik Italije, Sergio Mattarella, je v ponedeljek v predsedniški palači Quirinale sprejel kitajskega zunanjega ministra Wang Yija. Srečanje poudarja diplomatske odnose med Italijo in Kitajsko.

Predsednik Sergio Mattarella je podpisal zakon o uvedbi državnega praznika sv. Frančiška Asiškega, ki bo 4. oktobra, vendar je opozoril na "kritične vidike" zakona. Med njimi izpostavlja, da ta datum sovpada s praznikom svete Katarine. Mattarella je svoje pomisleke poslal predsednikoma obeh domov parlamenta.

Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael so potekale spominske slovesnosti in protesti po svetu. V Hamburgu je potekala vigilija, v Chemnitzu so se žrtev spomnili z minuto molka, avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen pa je v video sporočilu spomnil na trpljenje ugrabljenih. V različnih delih Finske so potekali shodi v podporo Izraelu. Neznanci so v Kielu z antiizraelskimi grafiti popackali deželni parlament, policija pa je v Nemčiji prepovedala antiizraelske demonstracije.

Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, ki je bil najsmrtonosnejši dan v zgodovini države, s 1219 mrtvimi in 251 ujetimi. Hamas in Izrael naj bi v Egiptu pogajala o dogovoru, ki ga podpira Donald Trump, vendar so mnenja o uspešnosti različna. Italijanski predsednik Mattarella je obsodil antisemitsko sovraštvo v povezavi z napadi. Hamas trdi, da je bil 7. oktober zgodovinski odgovor na izraelsko okupacijo.

V Gazi so z veseljem sprejeli stavke in proteste v italijanskih mestih, ki so blokirali obvoznice v Milanu in Rimu ter zasedli letališča. Pionati je izjavil, da Flotilla 4 ni namenjena Mattarelli, Meloni, Papežu ali zaščitniku. Senator Verini je kritiziral blokade v Italiji, ker naj bi škodovale pravičnemu cilju, Malan pa je trdil, da protesti niso izraz solidarnosti z Gazo, temveč nasprotovanje italijanski vladi. Rim se je pripravljal na nov dan napetosti in motenj. Rimljani so bili ujeti v prometu zaradi shodov propalestinskih protestnikov in stavk, zaradi česar so številni zamudili zdravstvene preglede.

Italijanski mediji poročajo o različnih stališčih glede izraelsko-palestinskega konflikta in poskusov preboja blokade Gaze s strani aktivistov. Maurizio Gasparri kritizira stroške flotilje in opozarja na pozabljene ostale talce. Mauro Corona svari pred nevarnostmi, ki pretijo aktivistom, medtem ko Matteo Ricci neuspešno uporablja palestinsko zastavo v italijanski politični kampanji. Pojavljajo se različni pogledi na Trumpov načrt za Palestino, pri čemer nekateri upajo na njegovo uspešnost, drugi pa ga označujejo za "diktat".

Predsednika Azerbajdžana, Ilham Alijev, in Italije, Sergio Mattarella, sta se sestala na pogovoru iz oči v oči. Sledile so izjave za medije, kjer je Alijev poudaril, da sta Azerbajdžan in Italija strateška partnerja. Mattarella je že drugič v Azerbajdžanu, prvi uradni obisk pa je bil pred sedmimi leti. Alijev je izpostavil, da je Italija za Azerbajdžan najpomembnejši trgovinski partner na gospodarskem področju, odnosi med državama pa se hitro razvijajo na različnih področjih, politični odnosi pa so na najvišji ravni.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je med obiskom v Kazahstanu izrazil pohvalo kazahstanskim institucijam za njihovo zavezanost k Ustanovni listini Združenih narodov in njenim vrednotam, ki jih vidi kot kompas pri soočanju s krizami in konflikti. Poudaril je, da je prekinitev jedrske oborožitve izbira za mir. Mattarella je ZN označil za ključno vodilo pri obravnavanju globalnih izzivov.

Predsednik Italijanske republike, Sergio Mattarella, je prispel v Astano, glavno mesto Kazahstana, kjer bo opravil uradni državni obisk. Prihod predsednika v predsedniško palačo v Astani je bil pospremljen s protokolarnimi slovesnostmi.

V Caivanu je don Mauriziu Patriciellu, duhovniku, ki se bori proti organiziranemu kriminalu, med nedeljsko mašo nekdo izročil naboj. Storilec, domnevno povezan z lokalnim kriminalom, je duhovniku izročil robček z nabojem in hitro izginil. Premierka Meloni je dejanje obsodila kot strahopetno in kriminalno, ter zagotovila podporo države duhovniku in vsem, ki se ne uklonijo kriminalu. Incident je zadnji v nizu groženj Patriciellu, ki je že dlje časa pod policijsko zaščito.

Italijanska moška odbojkarska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu na Filipinih premagala Bolgarijo s 3:1 (25-21, 25-17, 17-25, 25-10) in osvojila že peti naslov svetovnega prvaka. Alessandro Michieletto je bil razglašen za najkoristnejšega igralca (MVP) turnirja, selektor Fefè De Giorgi pa je postal edini človek, ki je osvojil pet naslovov svetovnega prvaka. Predsednik Mattarella je izrazil navdušenje nad zmago, reprezentanco pa bodo sprejeli v predsedniški palači.

Plovba flotile »Freedom Sumud Flotilla« proti Gazi se nadaljuje kljub pozivom k ustavitvi, cilj pa je prebiti izraelsko pomorsko blokado in dostaviti humanitarno pomoč. Medtem narašča strah pred novimi izraelskimi posredovanji, morda celo z uporabo dronov. Italijanski obveščevalni viri opozarjajo na možnost novih napadov, Izrael pa napoveduje odziv. Hkrati pa se pojavljajo polemike glede obtožb o spolnih napadih Hamasa, ki jih nekatere osebe zanikajo.

Kitajski premier Li Qiang je na zasedanju Generalne skupščine ZN kritiziral idejo 'zakona močnejšega' in opozoril na turbulentno obdobje. V Italiji, v Toskani, stranka FdI (Fratelli d'Italia) po anketah pridobiva podporo, kar bi lahko ogrozilo položaj stranke PD (Partito Democratico) na prihajajočih regionalnih volitvah. V Španiji se nadaljuje preiskava proti Begoni Gómez, ženi premierja Pedra Sáncheza, kar jo približuje obtožnici. Poleg tega, v Mehiki, postaja očitno, da boj proti korupciji ni bil prioriteta zadnjih sedmih let. V Kataloniji pa Aliança Catalana pridobiva podporo s poudarjanjem neodvisnosti in nasprotovanjem muslimanski imigraciji. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je kritiziral tiste, ki so napadli koncert Mogola in izjavil, da ne marajo svobode.

V tednu od 19. do 25. septembra so se na sedežu Združenih narodov zbrali svetovni voditelji. Predsednik ZDA, Donald Trump, je bil kritičen do ZN in Rusijo označil za 'papirnatega tigra'. Ob robu srečanja so nekatere države priznale Palestino. Rusija je izzvala članice Nata z vdorom v estonski zračni prostor. Vzporedno so se na Danskem pojavili neznani droni nad največjo vojaško bazo, kar je sprožilo zaskrbljenost in obtožbe o evropski propagandi s strani Rusije.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je pozval Global Sumud Flotillo, ki želi dostaviti humanitarno pomoč v Gazo, naj sprejmejo predlog o dostavi pomoči preko Latinskega patriarhata v Jeruzalemu. Mattarella je poudaril, da je treba zaščititi življenja ljudi in se izogniti tveganjem. Flotilla je predlog o dostavi pomoči preko Cipra zavrnila. Cilj je ustvariti humanitarni koridor za Gazo.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je podpisal štiri dekrete o pomilostitvi. Med pomiloščenimi so Finotello, Zen, Attinà in Ancuta, za katere je Mattarella upošteval pozitivna mnenja nadzornih sodnikov.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je ob obletnici umora novinarja Giancarla Sianija, ki ga je pred 40 leti ubila Camorra, poudaril, da ubiti novinarje pomeni ubiti svobodo. Siani, novinar časnika Il Mattino, je bil ubit zaradi razkrivanja kriminalnih aktivnosti klanov in povezav med oblastjo in organiziranim kriminalom. Mattarella je izpostavil Sianijevo predanost zakonitosti in njegovo razkritje kriminalnih dejanj.

Po političnem umoru konservativnega aktivista Charlieja Kirka na dogodku na univerzi Utah Valley, je FBI obljubil temeljito preiskavo. Pojavil se je videoposnetek osumljenca, ki beži proti gozdu. Arianna Meloni je kritizirala molk levice glede umora in pozvala k odgovornosti.